Tri leta Nataše Pirc Musar v predsedniški palači: "Na vsakem koraku hodi po robu ustavnih pooblastil"

Nataša Pirc Musar je mandat predsednice republike nastopila 23. decembra 2022. Je prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije na tem položaju. Bivša novinarka, informacijska pooblaščenka in odvetnica je gonilo svojega dela na formalno najvišji politični funkciji v državi že med predsedniško kampanjo opisala z besedami "Ne bom tiho".

"To svojo obljubo je zagotovo izpolnila. Nataša Pirc Musar ima izrazito ambicijo, da poveča težo predsedniške funkcije v slovenski politiki. To se kaže v njeni retoriki in nastopih, pa tudi pri njenih sporih z vlado in pobudah za ustavne spremembe, ki bi predsedniku dale dodatna pooblastila," je za N1 poudaril zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič.

Politolog Marko Hočevar s Centra za politološke raziskave na ljubljanski fakulteti za družbene vede pa po treh letih mandata Pirc Musar opaža, da predsednica države daje večji poudarek človekovim pravicam, kot so ga njeni predhodniki. "Za razliko od njih je tudi veliko bolj prisotna pri nekih notranjepolitičnih temah, kar seveda ni nujno nekaj negativnega. Vsak si lahko svoje pristojnosti nekoliko prilagodi oziroma deluje v tem okvirju na različne načine," pravi Hočevar.

"Nihče ji ne more očitati, da je vezana na katero od obstoječih političnih strank"

Lisjak Gabrijelčič ocenjuje, da Nataša Pirc Musar na vsakem koraku oziroma, kjer je to mogoče, hodi po robu svojih ustavnih pooblastil. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi ob sporu z vlado o imenovanju veleposlanikov: "Predsednica pri vseh kadrovskih vprašanjih poskuša videti, kje so meje njenega političnega vpliva. Ampak močnejša in stabilnejša, kot je koalicija, šibkejši je njen politični vpliv."

Ob tem dodaja, da je Pirc Musar kljub izraziti polemičnosti v primerjavi s svojimi predhodniki verjetno najbolj "nadstrankarska" oseba na predsedniškem položaju. "Nihče ji ne more očitati, da je vezana na katero od obstoječih političnih strank. V tem pogledu je najbolj neodvisna med dosedanjimi predsedniki. V javnomnenjskih anketah se uvršča visoko in ima podporo med ljudmi," poudarja Lisjak Gabrijelčič.

Da predsednici hrbta ne krije nobena od političnih strank, se je pokazalo decembra lani, ko njenemu govoru v državnem zboru niso prisluhnili ne predstavniki vlade ne poslanci najmočnejše opozicijske stranke SDS. Prvak SDS Janez Janša je takrat celo zapisal, da Pirc Musar ni njegova predsednica.

Ob tem sicer ne gre spregledati, da sta Natašo Pirc Musar v času predsedniške kampanje podprla tudi nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk. "Med kampanjo je imela podporo določenih vplivnih krogov, ki niso bili tako eksplicitno vezani na aktualno vlado, so pa imeli zelo velik vpliv," poudarja Hočevar.

Zaradi Tatjane Bobnar je še vedno mogoče čutiti nelagodje

Prav nesoglasja z vlado oziroma s premierjem Golobom so nedvomno zaznamovala prva tri leta predsedniškega mandata Nataše Pirc Musar. "Zelo pomemben element, ki je problem v odnosu med predsednikom vlade in predsednico države, je politični proces okoli odstopa bivše notranje ministrice Tatjane Bobnar in njeno kasnejše imenovanje za svetovalko predsednice republike. Zaradi tega je v odnosu med predsednico in premierjem še vedno mogoče čutiti nelagodje," meni Hočevar.

Zaradi očitkov o domnevnih nedopustnih političnih pritiskih na delo policije, ki jih je proti predsedniku vlade nanizala Bobnar, Goloba preiskujeta tožilstvo in komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Zadeva Bobnar epiloga še ni dobila, je pa Pirc Musar januarja 2024 v odmevnem intervjuju za N1 dejala, da bi moral Golob odstopiti, če bi KPK pri njem ugotovila kršitve integritete. Teh besed nato ni več ponovila.

Da je imenovanje Bobnar za predsedničino svetovalko poslabšalo odnose med Pirc Musar in Golobom, se strinja tudi Lisjak Gabrijelčič. Ob tem pa izpostavlja, da ima predsednica republike proste roke pri izbiri svojih svetovalcev: "Tatjana Bobnar je problem Roberta Goloba, ne pa Nataše Pirc Musar. Afera Bobnar je bila prva velika afera te vlade, ki je prinesla tudi prvi javnomnenjski šok za to vlado, in to se vleče pravzaprav do danes."

Predsednica je v sobotnem intervjuju za Večer dejala, da Roberta Goloba takrat, ko je bil najbolj jezen, k njej ni bilo osem mesecev. Hočevar meni, da zamere med njima izvirajo še iz časa predsedniške kampanje. Pirc Musar je podporo Svobode namreč dobila šele pred drugim krogom volitev. "Sedanja predsednica ni bila kandidatka koalicije oziroma ene izmed vladnih strank, in to je bilo v komunikaciji z njene strani in strani koalicije, zlasti Gibanja Svoboda, v tistem času zelo opazno," pravi politolog.

"To je čisto prerivanje petelinov na istem kupu gnoja"

Lisjak Gabrijelčič pa meni, da gre pri nesoglasjih med Golobom in Pirc Musar v prvi vrsti za trk dveh različnih egov oziroma za "narcisizem majhnih razlik". "Pri vseh pomembnih političnih vprašanjih imata podobna stališča, tudi pri njunem političnem slogu je več podobnosti kot razlik. Če se Nataša Pirc Musar postavi na eno stran, se bo poskušal Robert Golob pozicionirati malo drugače, da se bo le videla razlika. To je čisto prerivanje petelinov na istem kupu gnoja," ocenjuje Lisjak Gabrijelčič.

Ohlajeni odnosi s premierjem Pirc Musar niso pomagali pri pomembnih kadrovskih imenovanjih. Zaradi trenj med predsednico in koalicijo, predvsem največjo vladno stranko Gibanje Svoboda, je Banka Slovenije že skoraj leto dni brez guvernerja. Ker predsednici na svojo stran ni uspelo pridobiti opozicije, se je zapletlo tudi pri izbiri varuha človekovih pravic. Institucija varuha je tako brez vodje že deset mesecev.

"Pri kadrovskih imenovanjih vsakič znova pride do trkov, ker predsednica zasleduje neko idejo tehnokratsko-ekspertnega vodenja in kompetentnosti za različne funkcije, pri tem pa se ozira, kakšna so realna politična razmerja v državi. Ona naj bi si želela najbolj kompetentne ljudi za visoke funkcije, na drugi strani pa imamo tudi načeloma kompetentne ljudi, ki pa po njeni presoji niso najbolj kompetentni, imajo pa zaslombo v realnih razmerjih moči," meni Hočevar.

Pirc Musar se pri kadrovskih imenovanjih zaenkrat ne more pohvaliti. Za ponovitev razpisa se je odločila celo pri predsedniku KPK, ki ga izbere in imenuje sama. Njen predhodnik Borut Pahor pa se je na drugi strani rad pohvalil, da mu je skozi državni zbor uspelo spraviti večino svojih kadrovskih predlogov.

"Če smo najbolj dobrohotni do Pahorja, lahko rečemo, da posebne srečne roke pri kadrovskih vprašanjih res ni imel. Predsednica Pirc Musar tu redkeje popušča in je manj prožna. Tu je bolj podobna Janezu Drnovšku, ki je predvsem v drugi polovici svojega mandata skušal spraviti skozi nekatere kandidate – včasih mu je uspelo, večinoma pa ne," pravi Lisjak Gabrijelčič.

"Težko bo ponovila mandat, če ne bo imela podpore strank ali nosilcev političnih oblasti"

Zadnja priložnost za rešitev odprtih kadrovskih vprašanj v iztekajočem se mandatu bo po novem letu, ko bi moral državni zbor potrjevati tudi tri nove ustavne sodnike. Stranke se sicer že pospešeno pripravljajo na marčevske državnozborske volitve, neformalna predvolilna kampanja je že v polnem razmahu. Od predsednice pa se med kampanjo pričakuje, da bo nad "nad vsemi stranmi", pravi Lisjak Gabrijelčič.

"Obstaja verjetnost, da bo lahko tudi predsednica postala ena od tem v kampanji, sicer bolj minorna. Če bo kdo poskušal zvračati krivdo nanjo ali jo bo napadal, ona gotovo ne bo držala jezika za zobmi in se bo na to odzvala. To pa bi lahko sprožilo vprašanja, ali sme na takšen način posegati v kampanjo," poudarja zgodovinar in publicist.

Ob tem dodaja, da bo imela predsednica zelo pomembno vlogo po volitvah, ko se bo morala odločiti, komu bo podelila mandat za sestavo nove vlade. "Že to, kdo bo prvi dobil mandat oziroma priložnost za sestavo vlade, utegne biti tokrat veliko politično vprašanje," izpostavlja Lisjak Gabrijelčič.

Hočevar pa poudarja, da je predsednica države že večkrat pokazala, da ni največja podpornica prvaka SDS Janeza Janše in da nima vedno stičnih točk s premierjem Robertom Golobom, ki sta po zadnjih javnomnenjskih anketah glavna kandidata za premierski stolček: "Je pa jasno, iz katerega političnega kroga prihaja predsednica. Tukaj se vseeno pričakuje neka minimalna kooperacija."

In kakšne možnosti ima Pirc Musar, če se bo leta 2027 podala v tekmo za svoj drugi predsedniški mandat? "Težko bo ponovila mandat, če ne bo imela podpore strank ali podpore določenih nosilcev političnih oblasti," meni Hočevar.